Čista jeba v prvi vrsti

Priznam. Ko sem poslušala komentarje, kakšen je bil prvi koncertni večer, ki so ga štajerski Mi2 v Cvetličarni pripravili za uvod v veseli december, me je prešinilo – bodo zmogli naslednji dan to ponoviti? Bo vzdušje tudi v sredo vsaj približno takšno kot v torek? Pomisleki niti slučajno niso bili na mestu in posipam se s pepelom, ker sem dvomila v mojstre. Generalka, kot se je včeraj izrazil Dimek, je bila “čista jeba”. Mišljeno striktno in zgolj pozitivno!

In še nekaj me je prešinilo sinoči v prvi vrsti. Mi2 že dolgo niso več le štajerski Mi2. Pač pa slovenski Mi2. Ljubljanski, gorenjski, novo meščanski, prekmurski, idrijski, nenazadnje. Slovenija jih je prepoznala in vzela za svoje. Eden redkih domačih bendov, ki še igra čist rokenrol, je Cvetličarni pokazal, kako se to dela. Kako se na koncert (tudi dva večera zapored, če gre verjeti Tonču), privabi (tudi) starejšo generacijo, čeprav so se v prvih vrstah na zadnjem koncertu iz Čista jeba tour(ice) drenjali tudi mladi, mlajši in še mlajši. Ampak na Mi2 norijo! In plešejo. In kričijo! In vzklikajo! VSI!

 

Plošča Čista jeba je izšla pred nekaj tedni in pozna se, da občinstvo komadov še ni čisto do konca posvojilo, zato tudi (naša) začetna zadržanost. A Kregar z osvajanjem publike nima težav. Naraven je, dostopen, ko grenko-sladke stihe skupaj z Dimekom prepleta s humornimi vložki. In to je po mojem mnenju ves čar te zanimive zasedbe. Mi2 ne filozofirajo, ne igrajo se z občinstvom, ne gledajo ga s piedestala, pač pa pridejo (z največ 15-minutno akademsko zamudo, tudi to kaže svojevrstno spoštovanje do publike), odigrajo, razvnamejo, umirijo, znova razvnamejo, se zahvalijo in grejo. Do naslednjič.

 

Točno triurni koncert je sinoči pričakovano postregel z več kot polovico Čiste jebe, med katero so vpletli starejše uspešnice. Umanjkali nista niti Brigita niti Margareta, sploh prva je Cvetličarni milo rečeno dvignila utrip, umanjkale niso toplice in Sladka kot med. In če ste mislili, da Mi2 koncerte vedno, ampak res VEDNO zaključijo z balado Odhajaš, naj vam namignem, da na njihovem naslednjem koncertu po omenjeni nikar še ne zapustite svojih med drenjanjem krvavo priborjenih nekaj centimetrov plesnega prostora. Ker jih očitno po novem lahko še TRETJIČ prikličete na oder. Da z Odo gudeki odbijejo zadnji žebelj iz krste (ponovno vstalega) slovenskega rokenrola. 

 

Mi2 so sinoči obrnili novo stran v prašni knjigi, voščili miren sen in sreče junaške obilo. In odšli. Do naslednjič.