Zarolaj.si in Tanja Žagar vabita na koncert na Ig in v Žalec
11. februar, 2012
Requiem z videospotom za skladbo Slovenska
13. februar, 2012

In na koncu je prišla Alice

Zasedba Smokie, katere korenine segajo v leto 1974, je minuli vikend zasedla Ljubljano. Iz originalne postave skupine je na odru Hale Tivoli v soboto stal en sam član, Terry Uttley. Skupina je letošnje koncertne nastope začela prav pri nas in Valentinovo pričarala še preden je dejansko prišlo.
Občinstvo se na začetku ni najbolj razgrelo, na noge jih je nekoliko dvignila šele Mexican Girl. Po nekajkratnem pozivu pevca Mika Crafta, ki je vokalist zasedbe od leta 1995 dalje, je dvorana vendarle premogla nekaj več odziva. Zanimivo na takšnih koncertih je mešanje različnih generacij. Med poslušalci je bilo moč videti starejšo populacijo, rokerje srednjih let in nenazadnje, njihov podmladek.
Večina je seveda prišla poslušat starejše uspešnice in Smokie se jim niso izneverili. Needles&Pins, Lay Back in the Arms of Someone, Wild Wild Angels, Don’t Play Your Rock N’ Roll, je odmevalo v dvorani, tako z odra kot z nasprotne strani. Zaigrali so tudi nekaj novih skladb. Ne preveč, ravno prav, da smo okusili, da Smokie ne odstopajo od preverjene »tržne niše«.
Po koncu »uradnega« dela koncerta so se kar nekaj časa pustili prositi, preden so ponovno prišli na oder. Udarili s priredbo Have You ever Seen Rain in na koncu ponudili v poslušanje tisto, kar je, upam si reči, večina dvorane čakala od prve minute koncerta. Alice. »Tista zoprna skladba«, kot se je pošalil (morda pa tudi ni bila šala, kdo ve) Terry.
Ah, ta nostalgija.

Zasedba Smokie, katere korenine segajo v leto 1974, je minuli vikend zasedla Ljubljano. Iz originalne postave skupine je na odru Hale Tivoli v soboto stal en sam član, Terry Uttley. Skupina je letošnje koncertne nastope začela prav pri nas in Valentinovo pričarala še preden je dejansko prišlo.
Občinstvo se na začetku ni najbolj razgrelo, na noge jih je nekoliko dvignila šele Mexican Girl. Po nekajkratnem pozivu pevca Mika Crafta, ki je vokalist zasedbe od leta 1995 dalje, je dvorana vendarle premogla nekaj več odziva. Zanimivo na takšnih koncertih je mešanje različnih generacij. Med poslušalci je bilo moč videti starejšo populacijo, rokerje srednjih let in nenazadnje, njihov podmladek.

Večina je seveda prišla poslušat starejše uspešnice in Smokie se jim niso izneverili. Needles&Pins, Lay Back in the Arms of Someone, Wild Wild Angels, Don’t Play Your Rock N’ Roll, je odmevalo v dvorani, tako z odra kot z nasprotne strani. Zaigrali so tudi nekaj novih skladb. Ne preveč, ravno prav, da smo okusili, da Smokie ne odstopajo od preverjene tržne niše.

Po koncu »uradnega« dela koncerta so se kar nekaj časa pustili prositi, preden so ponovno prišli na oder. Udarili s priredbo Have You ever Seen Rain in na koncu ponudili v poslušanje tisto, kar je, upam si reči, večina dvorane čakala od prve minute koncerta. Alice. Tista zoprna skladba, kot se je pošalil (morda pa tudi ni bila šala, kdo ve) Terry. 

Ah, ta nostalgija.


Se želiš pridružiti Zarolaj.si skupnosti?

Člani skupnosti lahko sodeluješ v nagradnih igrah,
organiziranih večkrat na mesec, v katerih lahko osvojiš majice,
albume, vstopnice in ostale glasbene cukrčke.
Pa še na tekočem boš z vsemi glasbenimi novicami.