Neishine muze v Hotelu Jožef

Idrija nima prav veliko prostorov, kjer bi se občinstvu lahko predstavili glasbeniki Neishinega kova – glasbeniki, ki jim je precej prijetneje prisluhniti na manjših, intimnih koncertih kot na masovnih zabavah. 

Grad Gewerkenegg nosi po mnenju mnogih krono najlepšega koncertnega prizorišča v bližnji in daljni okolici, žal pa je v zimskih mesecih izpeljava glasbenih dogodkov tam praktično nemogoča. Zato je več kot pohvalna  ideja osebja Hotela Jožef, da poskusi (idrijskemu) občinstvu ponuditi kulturni program, ki bo zadostil okusu različnih generacij, predvsem pa bo popestril tisti čas v letu, ko je kulturna bera v Idriji resnično uboga. 

 

Precej dobro jim je uspelo že na začetku, in sicer tako, da so tik pred slovenskim kulturnim praznikom v goste povabili Nežo Buh – Neisho; skoraj domačinko, Žirovko, ki je v naših koncih v mlajših letih pustila precej odigranih not. Ampak četrtkov večer v Hotelu Jožef ni bil obujanje nostalgije po preteklih časih, pač pa konkretna doza tistega, kar Neisha lahko ponudi občinstvu. Žlahtne klavirske solaže, začinjene z njenim odličnim (ravno prav rezkim) vokalom in pospremljene s kitarskimi strunami Mitje Novaka. Neisha je skakala z albuma na album, še dobro, da tudi na zadnjega, ki ga, kljub temu, da se štejemo za ljubitelje slovenske glasbe, v zadostni meri (žal) sploh še nismo odkrili! Album Za vesoljke in kavboje vsebuje biserčke z naslovi Gloria, Mihael in Najina slika in ti in te nam je Neisha sinoči postregla brez odvečnih predhodnih besednih napovedi, čisto na mimogrede obudila še Jimija Hendrixa ter povabila na oder Springsteena in Richardsa. Na svoj, Neishin način, se razume.

 

Upam, da je bila iskrena, ko se je občinstvu zahvalila za odlične vibracije, ki smo jih ji metali na oder. V drugi vrsti jih namreč ni bilo čutiti. Je pa res, da koncert ni bil eden tistih, ob katerem bi se človek razmetaval in preplesal pol noči. Kar je dobro (tudi) zato, da glasbenika dejansko poslušaš, prisluhneš besedilom, dojameš sporočila komadov. In odkrivaš prej imenovane bisere.

 

Kakor kaže bodo v Hotelu Jožef nadaljevali s pripravo kulturnih dogodkov (pa tudi z več kot prijetno zakusko po koncu le-teh) in če pride z vsakim naslednjim samo en poslušalec več, bo do pomladi, ko bodo koncerti lepo in konstantno vpeljani,  dvorana prav luštno in ravno prav napolnjena. Malce boljša obveščenost potencialnih slušateljev, da se v hotelu dogaja, sicer ne bi škodila; ampak saj tisti, ki išče in si želi popestritve večerov, po navadi slej ko prej tudi (sam) najde. 

 

P.S. čisto za mimogrede – všečno je bilo opaziti mlada ušesa v prvih vrstah; za prenos (dobrega) glasbenega okusa s staršev na podmladek se kot kaže ni bati.