Nino ob izidu plošče na kratkem pogovoru

Nino mlad glasbenik – pevec, pianist, glasbeni avtor, producent in bodoči profesor glasbe. Ob izidu plošče Simfonija smo ga povabili na kratek klepet.

Nino: Glasba je bila moja prva velika ljubezen. Od nekdaj je del mojega življenja, zato si brez nje, pa naj se sliši še tako osladno in klišejsko, ne predstavljam svojega življenja. Zanimivo je, da moji starši ne igrajo nobenega glasbila, pa tudi drugi sorodniki se nikoli niso resno ukvarjali z glasbo. Imajo pa vsi zelo radi glasbo, to pa drži. Doma smo veliko poslušali predvsem pop in rock glasbo, mami pa je v mojem otroštvu rada poslušala predvsem Oliverja Dragojeviča in mogoče me je prav njegova glasba navdušila za igranje klavirja (smeh).

 

Zarolaj.si: Kako izbiraš svoje glasbene sodelavce?

Nino: Za besedila in za glasbo že od začetka moje glasbene poti skrbim sam. Tako sem lahko najbolj iskren in pristen, tako sem lahko jaz jaz – Nino. Pri aranžmajih pa sem sodeloval z različnimi glasbeniki, ki so s svojim znanjem, energijo in idejami ploščo še dodatno obogatili. Najnovejše pesmi so nastajale v studiu Pancho production v sodelovanju s producentom Damjanom Pančurjem, s katerim se poznava že zelo dolgo. Na plošči je nekaj že slišanih pesmi, ki so se precej vrtele po radijskih postajah, te pa so nastale v sodelovanju s Francijem Zabukovcem in Deanom de Lucco. Vesel sem, da sem z vsemi, ki so sodelovali pri plošči Simfonija, spletel ne samo poslovno ampak tudi prijateljsko vez. Ne predstavljam si, da bi sodeloval z nekom, s katerim se na osebni ravni ne bi dobro ujel. To v glasbi pač ni mogoče in ne bi funkcioniralo, v to sem prepričan.

 

Zarolaj.si: Zakaj izdati album?

Nino: Plošča je dokaz, da mislim resno in delam dolgoročno. Na nek način pa je to tudi darilo mojim zvestim poslušalcem (no, predvsem poslušalkam), ki me zvesto in zagnano spremljajo vsa ta leta. Lahko bi rekel, da je album pravzaprav pregled mojega 6-letnega ustvarjanja na glasbeni sceni. Polovica pesmi je že bila izdana v obliki radijskih singlov in so jih radijske postaje rade vrtele, nekatere so bile podprte tudi z videospoti. Druga polovica pa so čisto nove pesmi, ki so nastajale v zadnjem letu dni in so še neobjavljene. Ker sem na glasbeno sceno prišel že v najstniških letih, se na plošči dobro sliši kako sem se v teh letih razvil kot glasbenik, pa tudi kot osebnost.

 

Zarolaj.si: Koliko skladb je na albumu avtobiografskih?

Nino: Ponavadi zgodbe, ki sem jih sam doživel, ali pa zgodbe, ki so mi jih zaupali prijatelji, najlažje uglasbim, ubesedim in zapojem sam. Nekaj je torej mojih, avtobiografskih, večina pesmi pa so pravzaprav zgodbe ljudi, ki jih poznam. Najbolj osebnoizpovedna pesem pa je gotovo balada Zadnje upanje, ki sem jo napisal že pred leti, a je obležala v predalu. Čustva so bila premočna in si je nisem upal zapeti; po domače povedano "nisem imel jajc". V začetku letošnjega leta sem jo posnel in zanjo posnel že 4. videospot, odzivi na song pa so bili fenomenalni. Pesem se je očitno ljudi res dotaknila in to je zame največji uspeh, zadovoljstvo. 
 

Zarolaj.si: Boš ostal zvest svoji glasbi?

Nino: Absolutno ostajam v glasbi, to je moja profesionalna pot. Počasi se bližam h koncu študija glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani, po študiju pa želim svoje znanje prenašati tudi na mlade. No, sicer pa že nekaj let poučujem v zasebni glasbeni šoli, kjer poučujem nauk o glasbi, klavir in vodim pevski zbor. Poleg tega sem pa vedno odprt za nove izzive, priložnosti. Pred dobrim letom dni sem začel tudi s sinhronizaicjo risank, kar je sicer malo povezano tudi z glasbo, a vseeno nova izkušnja in nova pridobljena znanja.
 

Zarolaj.si: Je pri nas težko uspeti?

Nino: Imamo veliko dobre glasbe, ki pa žal prevečkrat ne najde poti do poslušalcev oz. ne dobi svojega mesta na radijskih postajah in nasploh v medijih. Kar se tiče uspeha je to precej relativno; uspeh je za nekoga to, da napolni koncertno dvorano, za nekoga drugega pa lahko recimo to, da se pojavi v časopisu ali na televiziji. Ni lahko, ampak, če delaš, delaš, predvsem dobro delaš, potem se zadeve slej ko prej obrnejo. Novinci prehitro obupajo, se udajo, kar je škoda.

 

Zarolaj.si: Kaj poslušaš v prostem času?

Nino: Zadnje leto dni se je v mojem avtu brez prestanka vrtle moja plošča Simfonija. Resno, ne hecam se! V fazi ustvarjanja sem tako preposlušal vse detajle, razmišljal o pesmih, katero uvrstiti na ploščo katero ne… No, zdaj, ko je plošča izšla, pa poslušam veliko druge glasbe. Veliko slovenske glasbene kolege, pa tudi tujo sceno malo spremljam. Predvsem "mainstrem" glasbo, ki se vrti po radijskih postajah, včasih pa mi prav sede tudi kakšen manj komercialen indie rock band.

 

Zarolaj.si: Kje se vidiš čez 20 let?

Nino: Na odru, z malo brade in nekaj sivimi lasmi (smeh). Načrti: razvijanje in piljenje glasbenih idej, širjenje pozitivne energije skozi glasbo med ljudi!