Njihov “mojo” je še vedno tu!

Tudi po dobrih sedmih letih, od kar so Hamo & Tribute 2 Love menda prvič stali na odru ljubljanskega Orto bara. Čeprav so nas sinoči vztrajno želeli prepričati, da so izgubili tisti "touch", jim tega prav nihče od obiskovalcev ni niti približno verjel, ker je energija, ki jo skupina oddaja na odru, več kot otipljiva. 

Po zadnjem izdanem singlu Dejva bit čist bliz, ki je pravzaprav poslovenjena inačica pesmi Days Like This, so Hamo & Tribute 2 Love očitno približno nakazali smer svojega razvoja. V Ortu so sinoči namreč postregli tudi s predelavama komadov z njihove plošče Dve My Mojo's Gone in She. Nekatere stvari resnično bolje zvenijo v angleškem jeziku, čeravno bo morda temu kdo oporekal in omenjeni dve sta po mojem skromnem mnenju eni takih. Je pa tako, da imajo vsaka ušesa svoj okus, vsem se resnično ne da ustreči in niti približno ne dvomim, da si zasedba s tem, ko bodo blues približali slovenskemu "življu" tudi z domačimi rimami, ne bo pridobila še kakšnega privrženca. Izgubila jih definitivno ne bo, morda jo tako celo radijske postaje vzamejo za svojo in naredijo hit še iz česa drugega kot Rožic. Nedvomno bi si to skupina več kot zaslužila, ker je očitno, da glasbe ne jemljejo na prvo žogo. In očitno je tudi, da na odru uživajo. S karizmatičnim frontmanom, ki mu na levi in desni stoji še peterica odličnih posameznikov, je pravzaprav čudno, da so Hamo & Tribute 2 Love potrebovali toliko časa, da jih je publika prepoznala in vzela za svoje. Premalo truda pri promociji? Neagresivno osvajanje medijev? Odločenost, da bo glasba govorila sama zase in našla pot do poslušalcev, pa naj traja še tako dolgo? Niti ni važno. Zasedba je že nekaj časa tu in njihov "mojo" naj bo prisoten vsaj še naslednjih pravljičnih sedem let.
 

Pod črto napisano – eden tistih koncertov, ko je tečno, ko prižgejo luči, ker bi ŠE! In še!