recenzija: THE TIDE – KINGS OF THE HILL

Taka je skupina The Tide, ki jo danes seciram. Naj takoj na začetku pojasnim naslednje: obstajata dve skupini s povsem enakim  imenom – “Tide” in “The Tide”. Zakaj je prišlo do tega? To bi najbolje znali pojasniti skupini sami. Nobena od obeh ni bila pripravljena imena spremeniti. Medtem, ko so prvi osvojili publiko z angleškimi besedili, počasi začenjajo uporabljati slovenska, drugi pa v angleščini delujejo od samega začetka in tam nameravajo tudi ostati. Vsaj za zdaj.

The Tide sestavljajo Tomaž Štular (vokal), Drejc Pogačnik (klaviature, back), Janez Šter (kitare, back), Dejan Osterman (bass, back) in Martin Pogačnik (bobni).

Gre za spodoben izdelek, ki je dovolj razgiban, da nam ob poslušanju ne bo dolgčas. Zamisli so dobre, besedila v komadih lepo tečejo, šepa produkcija. Na trenutke pojema občutek za globino, inštrumenti se ne zlivajo. Rečeno naslednje – za povprečnega poslušalca več kot odličen izdelek. A če že ciljajo na tujino, bi lahko naša ušesa pričakovala več.

Plošča se v določenih pesmih spogleduje z britansko alternativno rock sceno, Indie podzvrstjo in melanholijo, ki jo Slovenci radi vzamemo za svojo.

“Midnight Shooter” je normativ za dobro bero enega akorda, “Decline” s popačenim vokalom na plošči še najbolj izstopa, “Shine” nas popelje v lepši dan, “Letters from the other side” je akustičnega tipa, ki spominja na zvok skupine Stereophonics, “Ready To Go” je pesem, ki bi jo lahko tudi na radiu slišali večkrat, “Monday Sleeper” v konceptu kitare in klavirja – z roko v roki, “Snow” je še eden, ki bi utegnil priti do pozornosti…

Kot rečeno, spodoben izdelek, ki pa mu manjka še nekaj kilometrine. Če rečem, da je ideja dobra, realizacija pa slabša, ne bom rekel nič narobe. Zadovoljiva mešanica starega rocka s primesmi novodobnih skupin, kot so Coldplay, Travis, Stereophonics. Izviren način, da  v celofan zaviješ nekaj, kar ti je poznano in da ti postane celo všeč. Plošča je nastajala dolgo. Prav zato (da ne bo zamere), ne bom izpostavil nobene od enajstih pesmi na albumu Kings of the hill, temveč pustil, da si širno poslušalstvo ustvari svoje mnenje. Veliko uspeha želim. In pa pohvale vokalu in kitaram. Tomaž Štular na trenutke preseneti. Ravno dovolj, da bi lahko bil eden od “tistih” glasov, ki jih radi slišimo. Good luck!

Ocena: