Stvarno nestvarno oz. je resnično neresnično …

… nemogoče napolniti dvorano v Stožicah? Očitno ne! Če bi se hoteli prepričati na lastne oči, potem bi morali biti v soboto 17. decembra cca. dvajset minut čez dvajset, nekje na sredi parterja ali pa na tribunah v trenutku, ko so se Parni Valjak v oblaku pare dvignili na oder. Prej so nas seveda kot v filmu na velikem platnu, z avtomobili malce vozili po nekem mestu, ki ni bilo Ljubljana in to kar brez 3D tehnike, ki smo se je že nekako malo navadili in to samo zato, da so v zraku stopnjevali pričakovanje kaj bo. In je bilo! 

Ko se je pričelo, so zavihrale Zastave in od tu naprej je šlo s polno paro in čisto brez predaha. Vmes so svoj time out dobile samo kitare in mikrofoni, ki so jih fantje iz spremljevalne skupine komaj utegnili sproti nositi na oder. Aki je vmes celo utegnil zamenjati srajco, nekajkrat popiti nekaj vode in seveda večkrat ponoviti, kako so veseli, da so spet “Doma, v Ljubljani!” Po komentarju na njihovi spletni strani, si je nekako mogoče razlagati, da bil tudi Parni Valjak na koncertu navdušen nad publiko: “Totalni Rock n Roll u Ljubljani – 17/12/2011 7000+ fanova i odličan sound u Ljubljani” in temu lahko rečemo, da so vsi pogoji za trajno in uspešno razmerje izpolnjeni, ker je tudi publika ni skrivala navdušenja nad dogajanjem na odru, sploh glede na število oboževalcev, ki so se nagnetli pod “v-občinstvo-podaljšan” oder čisto vsakič, ko se je Aki želel z njimi rokovati in tudi oboževalk, ki so si upale tvegati, da bo njihov objem brisača za Akijev pot, ni manjkalo.

Nagradno vprašanje je, koliko je v resnici star Aki? 
Po energiji s katero je obvladal oder bi rekli, da jih je pravkar dopolnil 21 in čeprav je majhen, ga zaradi vedno malo svetlečih kosov garderobe, na odru ni mogoče spregledati tudi, če ne poje, kar pa je praktično nikoli. V igri je še dodatno nagradno vprašanje, da kako lahko istočasno poješ  in skačeš v zrak ne, da bi se ti zaletelo in to počneš toliko časa, kolikor ga je svoj čas Herminator porabil, da je presmučal smukaško progo v Kitzbuhlu, ker nekateri še stoječ čisto pri miru ne morejo vedno zadeti tona. Lahko, da je to posledica 36 let tonskih vaj v praktično nespremenjeni zasedbi.

Če se dotaknemo še besede “zvok oz sound” … Mar to tudi pomeni, da so v dvorani popravili zloglasno akustiko? Nam, ki smo na koncertu sodelovali kot “tik-pod-oderski vokalisti”, stoječi tik pod desno opozicijo zvočnikov, se je tisto kar je prihajalo iz njih, zdelo presneto v redu in čisto dovolj naglas, da si lahko v miru izvajal verbalno mučenje tonov v vseh ponarodelih refrenih brez, da bi motil koga izmed zraven stoječih ljudi, ki so si z mobilnimi telefoni snemali video in foto spominčke s koncerta, brez strahu, da se nekoč znajdeš kot zvezda na You Tube posnetku in bo tvoj solo vložek obkrožil svet v elektronskem sporočilu v vsebino: “Damijan Murko revival!”  

Če je torej res, da so popravili akustiko, presneto, nad čim se bomo pa od zdaj naprej pritoževali? Ostanejo nam samo še cene vstopnic in to, da je parkirišče pod dvorano preveliko in da bi bilo lahko več taksijev v pripravljenosti po koncu koncerta. You Tube skoraj teden dni po koncertu pravi, da so Parni Valjak nesporno “jugozelen bend” in so njihovi največji hiti ponarodeli zato, ker je z njimi odraslo veliko generacij Slovencev, je pa tako, da če YouTube res ne laže, se dobro prijemljejo tudi skladbe z novega albuma: Nakon svih godina, Vjeruj, Svijet je danas lud, Za sve sam kriv što nisam, Stvarno nestvarno, Kralj iluzija, Aleluja (Ja još vjerujem u nas), Istina, Ljubav je droga, To sam stvarno ja in ja, kombiniranje novega in starega se je izkazalo kot dober scenarij za nekaj, kar se je končalo kot odličen koncert. Zelo všečna je tudi poteza, da si je s kodo na vstopnici mogoče iz njihove spletne strani naložiti nov album in želimo si, da bi enaka ideja razsvetlila še koga.

Če se že gremo tekmo Novo vs. Staro …
Aleluja, Svijet je danas lud, Nakon svih godina, V ljubav vjerujem, Pusti nek traje

Prokleta nedelja – Ta skladba bi po odzivu iz občinstva lahko bila vrhunec koncerta, a kaj ko Parni Valjak res ni imel srečne roke z izbiro gosta, ker gost verjetno zaradi treme ni hotel peti. Ali pa je do problema s petjem prišlo zato, ker so mu izbrali napačno skladbo, ker nekako dvomimo, da je Zoran Jankovič tista oseba na naši politični sceni, ki ko se spomni na tisto nedeljo dobra dva tedna nazaj, zanjo reče, da je bila: “Prekleta”. Bi bilo pa verjetno bolje, da bi mu rekli, da naj intro v skladbo odžvižga, ker je verjetno žvižganja bolj vajen in raje gleda kako drugi plešejo na njegove takte. Dokaz je tu: Prokleta nedelja, Molitva, Sve još miriše na nju, Uhvati ritam.

Dok je tebe – Mislim, da je prav v tej skladbi prišlo do izraza kako dobesedno in v prenesenem pomenu močno back vokalistko ima Parni Valjak, ali pa na drugi strani obstaja možnost, da je Aki na trenutke precej lahek, ker ga je na zaključku skladbe zagrabila in dvignila v zrak in hvala bogu, da je moderna tehnologija nadomestila tisto, kar je pokvaril zakon o svežem zraku v zaprtih prostorih, ki je izrazito nenaklonjen kadilcem. Na Akijev poziv, da naj v občinstvu prižgemo plamenčke, so se v temi zasvetili mobilniki z aplikacijo e-plamen in mogoče si bo v naslednji zimi na mobilni telefon že mogoče naložiti aplikacijo e-termofor, ki ji bo sledila e-centralnakurjava: Dok je tebe, Lutka za bal, Dok si pored mene, Jesen u meni, Ugasi me, Dođi

… bi rekli, da je rezultat 1:1, ker tudi nekatere skladbe iz novega albuma izpolnjujejo vse pogoje, da bodo nekoč ponarodele.Zaključek koncerta je bil čisti Rock & Roll, s tem, da so nam že z zadnjo skladbo uradnega dela hoteli nakazati, da naj bomo: “U prolazu, u prolazu, jednom nogom tu, drugom prema izlazu”, a potem jih je aplavz le priklical nazaj za en precej bolj podaljšan konec, kot pa je posnet tule.

In potem se je 7.000 ljudi izgužvalo ven skozi vse odprte izhode in nekateri med njimi smo žal ugotovili, da smo v preobilju parkirnih prostorov (ki so celo vključeni v ceni karte) izgubili avto. Konec dober vse dobro. Uspelo ga nam je najti preden bi Parni Valjak posnel nov album in ga spet prišel predstaviti domov, v Ljubljano. Je pa tako, da nov album zagotovo bo, ker fantje oz. možakarji še čisto nič dišijo po naftalinu in jim leta naredijo samo dobro.