Klemen Klemen z video predstavitvijo svoje politične poti
2. december, 2011
Red five point star tik pred koncertom v Rdeči Ostrigi
2. december, 2011

Zakaj je dobro, da je David zapustil Purple?

Foto: Tina Rus

Foto: Tina Rus

Lepo po vrsti – tako kot se za koncertne novice spodobi. Na zadnji novembrski večer je Ljubljana (spet) dočakala legendarno zasedbo Whitesnake. Glede na to, da je skupina trenutno na turneji, na kateri predstavlja svojo najnovejšo ploščo „Forevermore“, je bilo pričakovati, da bo koncert prinesel mali potpuri novih skladb in starih uspešnic. In Whitesnake niso razočarali. Kakor tudi ne številčno občinstvo, ki se je resda dodobra razgrelo šele ob tistih resnično „največjih“ uspešnicah, a tudi to je bilo pač pričakovati. Hala Tivoli je bila polna, David je napenjal glasilke, kitarska mojstra iz „rdečega in modrega kota“ pa strune na, kot se je sam David C. izrazil, hudičevih inštrumentih.
Poslušalci smo najprej dobili občutek, kaj Whitesnake ponujajo na novi plošči, ki je bila, mimogrede, odlično sprejeta tako pri kritikih kot tudi pri oboževalcih skupine, nato pa smo po precej (pre)dolgih kitarskih in bobnarskih solo vložkih, ki so resnično sedli na ušesa najbrž le največjim oboževalcem, dočakali klasike, Here I Go Again in Is This Love.
In vidite, ZATO je dobro, da je David Coverdale tistega davnega leta 1978 zapustil skupino Deep Purple in ustanovil Whitesnake. Ker poslušati klasike hard rocka v domačem fotelju je čisto prijetno doživetje,  ampak slišati jih v živo, na „domačem“ terenu, v polni dvorani, v množici dolgih las in črnih majic z napisi: Alice Cooper, Motorhead, ipd? To je pa povsem druga, odlično napisana zgodba.

Lepo po vrsti – tako kot se za koncertne novice spodobi. Na zadnji novembrski večer je Ljubljana (spet) dočakala legendarno zasedbo Whitesnake. Glede na to, da je skupina trenutno na turneji, na kateri predstavlja svojo najnovejšo ploščo Forevermore, je bilo pričakovati, da bo koncert prinesel mali potpuri novih skladb in starih uspešnic. In Whitesnake niso razočarali. Kakor tudi ne številčno občinstvo, ki se je resda dodobra razgrelo šele ob tistih resnično največjih uspešnicah, a tudi to je bilo pač pričakovati. Hala Tivoli je bila polna, David je napenjal glasilke, kitarska mojstra iz “rdečega in modrega kota” pa strune na, kot se je sam David C. izrazil, hudičevih inštrumentih.Poslušalci smo najprej dobili občutek, kaj Whitesnake ponujajo na novi plošči, ki je bila, mimogrede, odlično sprejeta tako pri kritikih kot tudi pri oboževalcih skupine, nato pa smo po precej (pre)dolgih kitarskih in bobnarskih solo vložkih, ki so resnično sedli na ušesa najbrž le največjim oboževalcem, dočakali klasike, Here I Go Again in Is This Love.

In vidite, ZATO je dobro, da je David Coverdale tistega davnega leta 1978 zapustil skupino Deep Purple in ustanovil Whitesnake. Ker poslušati klasike hard rocka v domačem fotelju je čisto prijetno doživetje,  ampak slišati jih v živo, na “domačem” terenu, v polni dvorani, v množici dolgih las in črnih majic z napisi: Alice Cooper, Motorhead, ipd? To je pa povsem druga, odlično napisana zgodba.


Se želiš pridružiti Zarolaj.si skupnosti?

Člani skupnosti lahko sodeluješ v nagradnih igrah,
organiziranih večkrat na mesec, v katerih lahko osvojiš majice,
albume, vstopnice in ostale glasbene cukrčke.
Pa še na tekočem boš z vsemi glasbenimi novicami.